Ognjeniki, dimniki Zemlje

Ognjenik je kraj, kjer iz Zemljine notranjosti bruhajo žareča lava in vroči, strupeni plini. Dogajanje v notranjosti Zemlje lahko primerjamo s kurjenjem in kuhanjem. V pečeh gori ogenj in iz dimnikov se kadi. Ko v posodi nad ognjem kuhamo puding, ta počasi vre. Če je ogenj premočan, se lahko vrel puding razlije čez rob posode. Pravimo, da je skipel. Ob tem se del skipelega pudinga spremeni v dim.

Središče Zemlje je kot posebna peč, v kateri gori radioaktivni ogenj. Nihče ga še ni videl. A znanstveniki so dokazali, da res gori. Nad tem ognjem je Zemljina notranjost. Lahko jo primerjamo z velikansko posodo, v kateri vre magma. Tako pravimo žarečemu pudingu raztaljenih kamnov. In kadar magma skipi, se skupaj z dimom in drugimi plini dvigne skozi ognjenike. Ognjeniki so dimniki Zemlje. Ko magma pride na površje, ji pravimo lava. Tako se Zemljina notranjost ohlaja in tako Zemlja skrbi, da njene notranjosti zaradi vrenja ne bi razneslo.

Nekateri ognjeniki bruhajo umirjeno, žareča lava se počasi razliva naokoli. Na svoji poti požiga vse. Drevesa, hiše, avtomobile in živali, ki se jim ne uspe umakniti.

Drugi bruhajo eksplozivno, kot vulkan na fotografiji. Ti so najbolj nevarni, saj že ob sami eksploziji povzročajo veliko škodo.

Vulkani v Sloveniji

V Sloveniji je ognjeniško delovanje že davno ugasnilo. Najmlajši in najmanjši ognjenik leži na Goričkem, nazadnje pa je bil aktiven pred 3 milijoni let. Bolj znan je Smrekovec, hrib med Šaleško in Mežiško dolino, ki je prenehal delovati pred 24 milijoni let. Med svojo aktivnostjo je bil podmorski ognjenik, saj je ležal pod morjem.

Nam najbližji aktivni ognjeniki so Etna, Vezuv in Stromboli v Italiji, ter Santorini v Grčij.

Najbolj znani izbruhi

Med najbolj znanimi je izbruh ognjenika Vezuv leta 79. Bil je tako silovit, da je mesti Pompeji in Herkulaneum prekril z do 20 metrov debelo plastjo pepela. To je višina stolpnice! Pri tem je umrlo okoli 2000 ljudi. Skoraj 2000 let pozneje so znanstveniki pri izkopavanjih odkrili dokaj ohranjeno pohištvo, slike in posodo. Ob tem pa tudi mnogo človeških okostij.

Eden najhujših izbruhov je bil izbruh ognjenika Tambora v Indoneziji leta 1815. Zaradi eksplozije in vulkanskega prahu je umrlo okoli 10.000 ljudi. Izbruh je ustvaril za celo goro pepela! Prah je z vetrovi potoval okoli Zemlje in prekril Sonce tudi v Evropi. Tistega leta žito ni obrodilo. Ves svet je še nekaj let čutil ohladitev, saj je imelo Sonce manjšo moč. Ljudje so stradali, izbruhnile so nalezljive bolezni.

Supervulkani

V Yellowstonskem parku v ZDA je zelo močan ognjenik. Če bi izbruhnil, bi se zdeli prej opisani izbruhi kot poki petard. Najverjetneje bi izbruh pomenil katastrofo za ves svet. Na srečo se zbudi na približno 700.000 let. Nazadnje je deloval pred 640.000 leti in smo za zdaj pred njim varni.

Kjer je danes jezero Toba v Indoneziji, je pred 75.000 leti eksplodiral supervulkan. Izvrgel je ogromno vulkanskega materiala, za kar 2000 velikih hribov! Znanstveniki predvidevajo, da je ta izbruh Zemljo za nekaj let ovil v pepelnat mrak in ustvaril zimske razmere. Preživelo je le nekaj tisoč ljudi. Kar pomeni, da smo vsi, torej 8 milijard Zemljanov, potomci teh nekaj tisoč preživelih iz časa dolge tobske zime.

Članek je bil objavljen v Cicibanu, največkrat nagrajeni otroški reviji

Ciciban je legendarna, najbolj prepoznavna in največkrat nagrajena slovenska otroška mesečna revija. Polna domišljije in učenja, ustvarjanja in branja navdušuje šolarje od 1. do 3. razreda.